Povezave:

GURS: cene nepremičnin v 4. četrtletju leta 2011

16.02.2012 -

Leto 2011 na splošno ni prineslo pomembnejših sprememb na slovenskem nepremičninskem trgu. Na trgu stanovanj, ki predstavlja največji in najpomembnejši nepremičninski trg v državi, in ki v veliki meri narekuje tudi dogajanje na trgih ostalih stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za gradnjo, je bilo ob koncu preteklega leta sicer zaznati nekoliko močnejši trend padanja cen ob hkratni rasti prometa, kar pa zaenkrat še ni zanesljiv kazalec nadaljnjega padanja cen. Prav dogajanje v zadnjem četrtletju je povzročilo, da je povprečna cena stanovanjskih nepremičnin nekoliko padla tudi na letni ravni in da se promet s stanovanji v primerjavi s preteklim letom ni bistveno zmanjšal. K opaznejšemu zniževanju cen stanovanjskih nepremičnin v drugi polovici preteklega leta je vendarle pripomoglo tudi znižanje cen novogradenj, ki je bilo posledica tega, da so se počasi na trgu vendarle začela pojavljati stanovanja iz nasedlih nepremičninskih projektov preteklih let, po nekoliko bolj pristopnih cenah.

Povprečne cene nepremičnin po cenovnih območjih


Stanovanja

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je v tretjem četrtletju 2011 znašala 1.740 €/m2 (velikost vzorca 1.302 enot). V četrtem četrtletju je bila 1.674 €/m2 (velikost vzorca 1.392 enot). Upoštevane so tržne transakcije rabljenih stanovanj v večstanovanjskih stavbah.
V Ljubljani je povprečna cena rabljenih stanovanj v tretjem četrtletju 2011 znašala 2.525 €/m2 in se je v primerjavi s četrtim četrtletjem 2011 znižala, saj je znašala 2.420 €/m2. V Mariboru pa je v tretjem četrtletju 2011 bila 1.167 €/m2, v četrtem četrtletju 2011 se je dvignila na 1178 €/m2.

Garaže

Povprečna cena garaže v Sloveniji je v tretjem četrtletju 2011 znašala 7.852 €. V četrtem četrtletju 2011 je bila 8.509 €. V Ljubljani, Mariboru in Obali, kjer je bila cena v tretjem četrtletju 2011 9.482 €, se je ta vrednost v primerjavi s četrtim četrtletjem 2011 zvišala in je znašala 10.223 €. Upoštevane so tržne transakcije garaž in parkirnih mest v garažnih hišah ter vrstnih in samostojnih garaž.

Pisarne

Povprečna cena pisarne v Sloveniji je v četrtem četrtletju 2011 znašala 1.125 €/m2 kar je v primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 manj, ko je bila cena 1.412 €/m2. Upoštevane so tržne transakcije pisarniških prostorov v poslovnih in poslovno-stanovanjskih zgradbah.

Cene zemljišč

V tretjem četrtletju 2011 je bila povprečna cena zazidljivega zemljišča v Sloveniji 61 €/m2 in je bila enaka kot v drugem četrtletju. V četrtem četrtletju se je dvignila za 3 € in znašala 64 €/m2. Povprečna cena za kmetijsko zemljišče v Sloveniji je v tretjem četrtletju 2011 znašala 1,53 €/m2, v tretjem četrtletju pa 1,51 €/m2. Gozdna zemljišča so se v tretjem četrtletju v povprečju prodala po ceni 0,64 €/m2, v četrtem četrtletju pa po 0,67 €/m2.
 

Gibanje cen nepremičnin


Od oživitve slovenskega nepremičninskega trga v drugi polovici leta 2009 so se cene stanovanjskih nepremičnin znižale. Cene stanovanj na sekundarnem trgu so bile v zadnjem četrtletju leta 2011 v povprečju 3 % nižje kot v zadnjem četrtletju leta 2009 in 4% nižje kot v zadnjem četrtletju leta 2010. Cene eno- in dvostanovanjskih hiš so bile ob koncu leta 2011 v povprečju za 11 % nižje kot ob koncu leta 2009 in 5 % nižje kot ob koncu leta 2010. Ob tem se je bistveno spremenila tudi povprečna površina pripadajočega zemljišča. V zadnjem četrtletju 2011 je bila v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2009 večja za tretjino, v primerjavi z letom 2010 pa za skoraj polovico. Povprečna cena zemljišča za gradnjo stavb je bila ob koncu leta 2011 za 5 % višja kot ob koncu leta 2009, ob tem pa se je njegova povprečna površina zmanjšala za skoraj 6 %. V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2010 je bila cena nižja za 2 %, površina pa manjša za skoraj 14 %. Povprečna površina prodanih zemljišč za gradnjo stavb se zmanjšuje, ker je vse manj velikih nepremičninskih projektov. To vpliva tudi na povprečno ceno, saj so manjša zazidljiva zemljišča relativno dražja. V zadnjem četrtletju preteklega leta je bila povprečna cena kmetijskega zemljišča v Sloveniji za 16 % nižja kot v zadnjem četrtletju leta 2009 in za 1 % nižja kot v zadnjem četrtletju leta 2010. Cena gozdnega zemljišča je bila v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2009 višja za 1 %, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2010 pa kar za 18 %. Tako cene kmetijskih kot gozdnih zemljišč kažejo trend rasti, ki sovpada z izrazitim naraščanjem njihovega prometa v preteklem letu.
V zadnjem četrtletju leta 2011 je povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države, po dveh letih ponovno zdrsnila pod 1.700 €/m2. V večini večjih slovenskih mest so cene rabljenih stanovanj v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2010 padle. Z izjemo Kopra, kjer so zrasle za manj kot 2 % in Maribora, kjer so ostale skoraj nespremenjene. Največji padec cen smo zabeležili v Celju, ki je bilo v letu 2010 sicer rekorder po rasti cen med večjimi slovenskimi mesti. V Celju je bila povprečna cena ob koncu leta 2011 za več kot 12 % nižja kot ob koncu leta 2010. Povprečna cena je tako padla pod 1.200 €/m2 in se ponovno približala tisti v Mariboru. Stanovanjski trg v Mariboru, ki je bil v letu 2010 rekorder po padcu cen, je bil ob koncu leta 2011 presenetljivo dejaven, povprečna cena rabljenega stanovanja pa se je v zadnjem četrtletju 2011 v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečala za 0,6 %, medtem ko je na letni ravni zrasla za 0,3 %.
 

Evidentirane transakcije nepremičnin


V obdobju od oživitve slovenskega nepremičninskega trga, ki je bila predvsem posledica povečanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami, je bilo gibanje evidentiranega prometa po posameznih vrstah nepremičnin različno. Število evidentiranih kupoprodaj kaže na ravni države za stanovanja v zadnjih dveh letih trend padanja prometa, za hiše pa trend rahle rasti. Potem, ko je po tretjem četrtletju preteklega leta že kazalo, da bo promet s stanovanjskimi nepremičninami ponovno začel občutneje padati, se je v zadnjem četrtletju spet okrepil (predvsem z rabljenimi stanovanji in hišami), tako da o ponovni krizi stanovanjskega trga zaenkrat še ne moremo govoriti.
Za zemljišča za gradnjo stavb je razviden relativno močan trend padanja prometa, ki očitno odraža zmanjševanje obsega investicij na področju stanovanjskih in poslovnih novogradenj. Oživitev trga poslovnih nepremičnin je dosegla vrh ob koncu leta 2010, v preteklem letu pa kaže trend padanja, ki je tako kot za zemljišča za gradnjo, odraz poglabljajoče gospodarske krize. Pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih je trend prometa ravno obraten - število evidentiranih kupoprodaj je bilo najmanjše v drugi polovici leta 2010 in je nato naraščalo do tretjega četrtletja preteklega leta.

Vir: SLONEP, 16.02.2012

Pasti pri nakupu nepremičnine

Odločitev o nakupu nepremičnine je odgovorna in zahtevna naloga, ki jo pogojuje veliko faktorjev, med katere štejemo ceno nepremičnine, lokacijo, bližino javnih ustanov, komunalne infrastrukture in dostopnosti do drugih krajev. Najvažnejši je pregled objekta s strani gradbenega strokovnjaka, ki lahko oceni, kakšne stroške še prinaša nakup nepremičnine s strani sanacije, izolacije in varnosti Potencialni kupci se pri nakupu nepremičnin pogosto srečujejo s pravnimi zapleti, kot so težave z lastništvi ali vpisi zastavnih pravic, ki jih niso poznali pred sklenitvijo pogodbe ali niso vpisane v zemljiško knjigo.

 Preverite pravno stanje nepremičnine

Nikoli ne opustite preverjanja pravnega stanja nepremičnine ali to zaupati prodajalcu. Preverite stanje v zemljiški knjige in morebitne plombe ali bremena na nepremičnini. Na nepremičnini, ki jo kupujete so lahko namreč v zemljiški knjigi vpisane hipoteke ali služnosti.

Preverite gradbeno stanje nepremičnine

Zahtevajte gradbeno dokumentacijo in preverite ali je enaka stanju v naravi, kako je z prizidki k objektu, ali ima objekt razpoke in kako potekajo, kako je z odvodnjavanjem meteorne vode in kako visoka je podtalnica. Preverite kako je odvajanjem kanalizacije, v kakšnem stanju so nosilni zidovi, strešna konstrukcija in izolacija. Pokličite svetovalca ali gradbenega strokovnjaka predno se pravno urejeno vselite v nezadovoljivo bivalen objekt, ki potrebuje takojšnjo temeljito sanacijo.

Preverite lego nepremičnine

Kar nekaj primerov smo imeli, ko smo zastopali stranko kupca, da je prodajalec prodajal nepremičnino na geološko neustreznem terenu in trdil, da do sedaj ni bilo nič hudega. Še več pa jih je bilo, da so zamolčali poplavna področja, ki bistveno znižajo ceno.

Vpišite lastninsko pravico na kupljeni nepremičnini v zemljiško knjigo

Takoj po dejanskem nakupu nepremičnine, poskrbite za vpis lastništva v zemljiški knjigi. Poleg tega, da je vpis v zemljiško knjigo nujen, zato da tudi pravno formalno postanete lastnik nepremičnine, se boste z vpisom v zemljiško knjigo izognete morebitnim zapletom. Obvezno zahtevajte izbris vseh bremen.
 

Natančno določite način plačila kupnine

Dogovor o načinu plačila nepremičnine in plačilo zadnjega obroka (pri novogradnjah to področje podrobno ureja zakon o varovanju kupcev stanovanj), pri nepremičninah, za katere ta zakon ne velja, pa se obe strani lahko primerno zavarujeta z notarsko overjeno pogodbo). Prodajno pogodbo za nepremičnino izdelate pri notarju, lahko pa tudi kje drugje, tudi s pomočjo e-obrazca.
 

Bodite pozorni na napake na nepremičnini

Skrbno preglejte nepremičnino, ter bodite pozorni tako na skrite kot tudi neskrite napake. Skrite napake so napake, ki jih ni bilo mogoče opaziti med običajnim pregledom pri prevzemu nepremičnine in se pokažejo šele kasneje.
Zato skrbno bodite pozorni tudi po nakupu, saj morate kot kupec prodajalca o napaki, ki jo najdete, obvestiti v osmih dneh po odkritju, drugače izgubite garancijsko pravico. Dobro je, da imate strokovnjaka, ki je gradbenik in strokovno pozna predmet ogleda.
 

Zahtevajte podatke od nepremičninske agencije

Pri nakupu nepremičnine preko nepremičninske agencije, posrednika ali svetovalca-zastopnika morate vedeti, da je naloga nepremičninskega posrednika oziroma agencije preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine ter, da vam jasno in razumljivo pisno obrazloži vse morebitne pravno oziroma stvarne napake nepremičnine. Pregledati mora gradbeno dokumentacijo, ugotoviti konstrukcijska neskladja, neskladje v prejeti dokumentaciji in izvedenih delih. Ker agencije nimajo vedno posrednika z licenco, ki izhaja iz gradbene stroke, je to lahko velik problem. Verjetna so ugibanja o vzrokih, posledicah in sanacijah , s tem pa o vaših stroških.
 

Pri zapletih poiščite pomoč

Za pravno pomoč pri nakupu nepremičnine (v kolikor se pojavijo pravne težave, ki z drugo stranjo ne morete razrešiti), se je priporočljivo obrniti na potrošniške organizacije, ki opravljajo brezplačno svetovanje potrošnikom po telefonu na podlagi sklenjenih pogodb z Uradom RS za varstvo potrošnikov, ali odvetniško pisarno, ki ponuja tovrstna svetovanja. Za sanacijo objekta se najprej obrnite na statika, ki bo svetoval. če je zamisel konstrukcijsko sploh izvedljiva. Naša agencija pa po potrebi poskrbi še za vse ostalo, kar prodajalec ali kupec nepremičnine potrebujeta.

Primer: za kupca nepremičnine preko naše agencije, ki je sam pripotoval iz tujine, smo poskrbeli za lažjo asimilacijo v okolje, kamor je prišel živeti, poskrbeli smo za manjšo obnovo objekta, mu razložili postopke na naših upravnih enotah in na koncu smo mu poskrbeli tudi za to, da je dobil prijetno družbo.

Vpis v zemljiško knjigo po 1.5.2011
Kako bo po novem potekal vpis v zemljiško knjigo?

S 1.5.2011 bo začela veljati novela zakona o zemljiški knjigi, ki bo prinesla bistvene novosti pri vpisu pravic v zemljiško knjigo.

Po novem ne bo več možno v fizični obliki vlagati predlogov na zemljiško knjigo, ampak bo možno to le še po elektronski poti. Načeloma boste lahko tudi sami še vedno vlagali predloge za vpis v zemljiško knjigo, vendar pa boste za to potrebovali digitalno potrdilo, ter varen elektronski predal.

V članku se bomo pogledali, kaj ostaja pri vpisu v zemljiško knjigo enako, ter kaj so bistvene novosti, ki jih prinaša novela. 

Spremembe pri vpisu v zemljiško knjigo začnejo veljati s 1.5.2011.  

Predloge za vpis v zemljiško knjigo, po 1.5.2011, bomo še vedno lahko vlagali sami, vendar le še po elektronski poti.

Če boste tako želeli sami vložiti zemljiškoknjižni predlog, se boste morali predhodno registrirati v sistem e-sodstva, vzpostavljen pri Vrhovnem sodišču Slovenije, ter odpreti varen elektronski predal.

Za neposredno poslovanje z nepremičninami bo tako potreben osebni računalnik, internetna povezava in kvalificirano digitalno potrdilo, ki bo služil kot podpis.

Izjemoma se boste lahko v zemljiško knjigo vpisali kot lastnik nepremičnine tudi, če se boste osebno z vso potrebno dokumentacijo zglasili na pristojnem okrajnem sodišču (sodišče, ki je pristojno za območje, kjer nepremičnina leži). V primerih vknjižbe ostalih pravic pa boste morali vložiti predlog po elektronski poti, ali pa preko pristojnega pooblaščenca (notarja, odvetnika, nepremičninske agencije).

 Kako vzpostavim varni elektronski predal?

Varen elektronski predal lahko naročite pri ponudniku varnih elektronskih predalov, kot denimo VEP.si (vep.si) ali pa Pošta Slovenije (moja.posta.si).

Kje dobim kvalificirano digitalno potrdilo?

Kvalificirano digitalno potrdilo lahko pridobite na svoji upravni enoti. Več o informacij boste pridobili na naslovu: http://www.sigen-ca.si/fizicne_osebe.php.  

Predloge za vpis v zemljiško knjigo boste lahko vložili tudi preko:

  • notarja,
  • odvetnika,
  • ali nepremičninske družbe.

Za vpis v zemljiško knjigo boste še vedno potrebovali pravno listino, na podlagi katere boste lahko vpisali svojo pravico v zemljiško knjigo (Prodajna pogodba, Darilna pogodba,...), oziroma verigo teh pogodb. Poleg pogodbe pa boste seveda še vedno (v primeru, da ga ne vsebuje že sama pogodba), potrebovali overjeno zemljiškoknjižno dovolilo (e-obrazec - kliknite tu...).

Naj omenimo, da si lahko te pogodbe izdelate tudi s pomočjo e-obrazcev, ki jih najdete v rubriki: Nepremičninske pogodbe.

Morda je potrebno omeniti, da se bo sedaj kot ustrezna pogodba za vpis v zemljiško knjigo, štela tudi uskladitvena pogodba pogodba oz. pogodba o priznanju lastninske pravice.

Nasvet: Bodo v prihodnjih petih letih cene stanovanj zrasle ali upadle?

Cene stanovanj v Sloveniji stagnirajo že dve leti, promet z njimi še bolj. Da bi se v bližnji prihodnosti zgodila večja korekcija cen, ni pričakovati. Kaj in kdaj lahko nepremičninski trg premakne z mrtve točke?

Kupna moč Slovencev bo plahnela

Razpoložljiv realni dohodek v Sloveniji bo stagniral, napovedujejo analitiki. Skladno s tem se bo zmanjševala tudi zmožnost nakupa stanovanj. Umar napoveduje neznatno, zgolj 0,2-odstotno realno rast zasebne porabe v letu 2012 in 0,5-odstotno rast v letu 2013, medtem ko naj bi končna poraba (ta ob zasebni zajema še državno porabo) prihodnji dve leti zrasla za 0,1 oziroma 0,4 odstotka. Tudi število brezposelnih naj bi prihodnji dve leti ostalo na podobni ravni, v povprečju bo presegalo 110 tisoč ljudi.

Zaradi vse bolj negotovih zaposlitev in gospodarske prihodnosti so morebitni kupci stanovanj bolj zadržani. Kaj pa špekulativno povpraševanje? Sogovorniki v anketi pojasnjujejo, da pričakovani upadi cen nepremičnin odganjajo manjše špekulante. Špekulacij ni tudi zaradi težke dostopnosti posojil, ki so dražja. Na drugi strani na slovenskem nepremičninskem trgu ni pričakovati večjih investitorjev, vsaj pri trenutnih cenah stanovanj in zdajšnjem številu transakcij.

Ponudba: 16 tisoč neprodanih stanovanj s hipoteko

Po ocenah Banke Slovenije je na trgu okoli 16 tisoč novozgrajenih stanovanj, ki so bila postavljena z bančnimi posojili. Večinoma ostajajo neprodana. Samo v Ljubljani naj bi bilo po različnih ocenah od tri do šest tisoč takšnih stanovanj. Uradnih podatkov o številu prodanih novih stanovanj ni, cene pa so le nekaj odstotkov nižje od rekordnih iz leta 2008. Statistični urad denimo na podlagi anket v zadnjem letu zaznava celo rast cen za desetino.

Kljub zaostrenim razmeram v gospodarstvu, zlasti gradbeništvu, pa prodaj pod prisilo ali v stečajih (še) ni. Tudi nove ponudbe ne bo veliko, saj se je površina stanovanj, za katera je bilo izdano gradbeno dovoljenje, v treh letih zmanjšala za polovico. Zdaj je večina izdanih gradbenih dovoljenj namenjena gradnji individualnih hiš. Investitorji v večstanovanjske stavbe, ki so dobili gradbeno dovoljenje v zadnjem letu ali dveh, pa gradnjo večinoma odlagajo v prihodnost. V prihodnjih dveh letih je tako na trgu pričakovati le stanovanja, ki sodijo še med predrecesijske projekte.


 

Demografija: vse manj iskalcev stanovanj

Statistični pregled števila prebivalcev, starih od 20 do 29 let, pove, da se ta skupina, ki bo v prihodnje največ povpraševala po stanovanjih, oži. Zdaj je po podatkih Sursa 269 tisoč Slovencev starih med 20 in 29 let, kar je najmanj v zadnjem desetletju in osem odstotkov manj kot leta 2006 oziroma 11 odstotkov manj kot leta 2002.

Število mladostnikov med 15. in 19. letom napoveduje nadaljevanje zmanjševanja števila morebitnih kupcev stanovanj. Na drugi strani ima precej številčnejša starejša populacija (upokojenci) v lasti večja stanovanja in hiše, ki jih s povprečno pokojnino ni zmožna vzdrževati. Glavno vprašanje, ki bo vplivalo na ceno stanovanj v prihodnje, je, ali bodo starejši vztrajali pri lastništvu velikih stanovanj ali pa se bodo selili v manjša in cenejša.

Dostop do finančnih virov

Banke so v zadnjih letih zaostrile pogoje za odobritev vseh posojil, kar se je močno izrazilo zlasti pri financiranju novih nepremičninskih projektov. Banke je še pred leti zanimalo le to, da se bodo vpisale kot hipotekarne upnice na nepremičninah, v krizi, ko vse manj podjetij odplačuje posojila in je nepremičninski trg mrtev, pa so se pri presoji posojilnih prošenj začele osredotočati na denarni tok. Torej na to, ali bo projekt, ki ga financirajo, res »prinašal« toliko, da bo investitor lahko odplačeval posojilo. Hkrati banke niso pripravljene financirati stanovanjske gradnje brez zadostne lastne udeležbe investitorja, ki je pri nas najpogosteje gradbinec. Medtem ko so slovenska podjetja zdaj med najbolj zadolženimi, so gospodinjstva med najmanj zadolženimi v EU.

Verjetno bodo banke bolj poskušale posojila gradbincem prenesti na gospodinjstva prek hipotekarnih posojil. Pri tem je nekaj težav, predvsem posojilna sposobnost prebivalstva. Zlasti mlajši, ki so morebitni kupci stanovanj, vstopajo na trg dela prek zaposlitev za določen čas in drugih oblik zaposlitev (denimo prek s. p.), česar banke ne obravnavajo kot redno zaposlitev in zato niso pripravljene odobravati posojil. Nič manj kot oblika zaposlitve pa za banke ni pomemben delodajalec; najraje odobravajo posojila zaposlenim v javnem sektorju in v večjih, stabilnejših sistemih.


 

Stroški gradnje

Zaradi številnih propadlih gradbenih podjetij je končana gradnja vse bolj tvegana naložba, hkrati se tudi strošek gradnje postopoma viša. Statistični urad ugotavlja, da je strošek gradnje kvadratnega metra stanovanja v zadnjih treh letih zrasel za pet odstotkov. Dodatno nanj vplivajo še višji komunalni prispevki in slab pregled nad novozazidljivimi zemljišči v državi. Nekateri investitorji kot strošek gradnje stanovanj omenjajo tudi donacije občini, kot denimo v Ljubljani, in podobne stroške (najemanje lokalnih arhitektov, študije izbranih izvajalcev in podobno).

Zaradi prejšnjih špekulacij z zemljišči, ki so cene dvignile v nebo in povzročile nepremičninski balon, so zemljišča zdaj sorazmerno draga oziroma so lastniki in banke že v izhodišču v ceno vračunali rento, ki bi jo šele ustvarili s spremembo namembnosti in razvojem nepremičninskega projekta.

Najemni trg

Država nima pregleda nad najemnin trgom in ne ve natančno, kaj se na njem dogaja. Edina statistika je gibanje oglaševanih najemnin na portalu Nepremicnine.net. Te so od vrhunca 2008 doživele petinski upad. Ekonomisti že dalj časa opozarjajo, da med nabavno ceno stanovanja in dohodka iz oddajanja stanovanja ni več kot dvoodstotnega nominalnega donosa. Pred krizo so bila stanovanja zanimiva naložba zaradi rasti vrednosti; zdaj je ostal le še donos iz najemnin, ki je nižji od obrestne mere na bančne vloge. Iz istih razlogov skoraj ni zasebnih institucionalnih vlagateljev v najemna stanovanja.

Hkrati je po ocenah povpraševanje po najemu skromno zaradi neurejenih najemnih razmerij in zaradi navezanosti Slovencev na »življenje pod lastno streho«. Razlag, zakaj so Slovenci navezani na lastništvo nepremičnin, je več: nekateri jo razlagajo z zapuščino socializma, drugi kot posledice Jazbinškovega zakona, tretji s tradicionalno navezanostjo na zemljo. Pomembno k temu prispeva tudi slovenska nenaklonjenost k mobilnosti, kar je tudi posledica velikega deleža lastniških stanovanj.

Novi davek na nepremičnine

Kaj bo prinesel dolgo napovedovani davek na nepremičnine? Država naj bi z njim posegla na stanovanjski trg prek različnih davčnih stopenj. Po zadnjem osnutku zakona (veljati ne bo začel pred letom 2013) naj bi bila osnovna (rezidenčna) nepremičnina obdavčena z 0,03-odstotno stopnjo (glede na posplošeno tržno vrednost), druga stanovanja in tista, ki se oddajajo, z 0,1-odstotno stopnjo in prazna stanovanja z 0,3-odstotno stopnjo.

Pred nedavnim objavljen osnutek nacionalnega programa (NSP), ki ga je objavil okoljski minister Roko Žarnić, predvideva tudi, da bi bila gospodinjstva s podpovprečnimi dohodki upravičena do stanovanjskega dodatka, ki bi ga prejeli vsi, ne glede na to, ali živijo v profitnem ali neprofitnem najemu, gradijo hišo ali so kupili stanovanje. Ker je parlament razpuščen, NSP ne bo šel v uradni postopek, ampak bo v tej fazi počakal na novo vlado.

Mnenja

Zoran Veleski, Mreža nepremičnin : »Kot država smo zelo posebni; predvsem banke imajo samosvoj odnos do nepremičninskega trga. Od teh je še zlasti odvisno, kaj se bo zgodilo v prihodnjih petih letih. Cene se najbrž ne bodo pomembneje spremenile, tako kot že zadnji dve leti. Zaradi manjšega obsega vlaganj v stanovanjsko gradnjo bo leta 2014 lahko na trgu manjša ponudba novih stanovanj od povpraševanja.«

Bojan Ivanc, KD Banka : »Razpoložljiv realni dohodek Slovencev bo stagniral, posojilne ekspanzije, takšne, kakršno smo spremljali do leta 2007, pa ne bo. Starostna sestava prebivalstva ob zadržanem odnosu do priseljevanja prav tako sporoča, da se bodo potrebe po nepremičninah zmanjševale. Vtis o hitro rastočih nepremičninah vse bolj bledi, lahko pa celo povsem izpuhti, če slovenske banke začnejo agresivneje čistiti portfelj nepremičnin. Pri današnjih cenah nikakor ni pričakovati špekulativnega povpraševanja po nepremičninah. Za večje nepremičninske igralce je potrebno več transakcij in stabilni najemniki. V Sloveniji je tudi neugoden kazalec med ceno stanovanja in letno najemnino - cena ta hip znaša skoraj 20 letnih najemnin -, kar nakazuje na previsoko ceno glede na najemnino in prinaša premajhen donos za špekulativni sklad. Špekulativne posameznike odvračata slab trend v cenah in odsotnost poceni financiranja. Glede na opisane dejavnike pričakujem znižanje realnih cen v prihodnjem letu za pet do deset odstotkov, nominalno med tremi in osmimi odstotki. Proces prilagoditve cen je dolgotrajnejši celo v ZDA, kaj šele pri nas.«

Vir: Finance